To, kar nekateri divjaki počno po slovenskih hostah, meče slabo luč na vse enduraše in zaostruje že tako napete odnose med motoristi, represivnimi organi in drugimi 'uporabniki' naravnega okolja, torej lovci, gobarji, kmeti, pohodniki ...
Če bi upoštevali zakon, se vam stroja za hard enduro ne splača imeti, saj je prepovedano (skoraj) vse. Ampak trenutno je prodaja motociklov z imeni WR, EXC, TE, FE in podobnimi dovoljena, torej nekdo od tega tudi služi, prostora, kjer bi te konjičke brez skrbi lahko uporabljali, pa ni. Preostane nam torej hosta, in če se bomo držali spodaj zapisanih pravil, se bomo še lahko fijakali naokrog, sicer pa lahko še naprej pričakujemo zaostrovanje in poostrene ukrepe proti endurašem.
1. Enduro in motokros sta dva različna pojma
Motokrosi (torej motocikli, kot so Honde CR, Yamahe YZ, Husqvarne TC, KTM-i SX in tudi razni mini krosi) ne spadajo v naravo! Predvsem zato, ker so preklemansko glasni in močno presegajo dovoljeno raven hrupa. Pa tudi manj uporabni so na terenu, saj sta menjalnik in vzmetenje namenjena dirkaški uporabi na motokros stezah, in ne v naravi.
2. Hrup je odveč
Pustite izpušni sistem tak, kakršnega so izdelali v tovarni. Razumemo, da se serijski auspuh spodobi zamenjati s kakšnim športnim Akrapovičem, a če se odločite za to, ga (razen na dirkah, če je to dovoljeno) pustite v prvotnem stanju z dodatnim dušilcem. Izpušni lonec zahteva vzdrževanje približno vsaki dve leti, saj dušilni material (steklena volna) v notranjosti sčasoma zgori oz. se izrabi. Medtem ko se visokofrekvenčni zvok dvotaktnika kmalu porazgubi, pa so še posebej glasni športni štiritaktni enovaljniki. Ne pustite, da se vas sliši kilometre daleč!
3. Enduro gume manj poškodujejo teren
Uporabljajte enduro gume, ki imajo po evropski homologaciji 13 milimetrov visoke štofeljce in tako bolj plitvo zarežejo v zemljo ter povzročijo manj škode kot gume za motokros z 18 milimetrov in več globokim profilom. Ponudbe je na trgu dovolj (Bridgestone, Dunlop, Michelin, Vee Rubber, ...); letos je pnevmatike za hard enduro izdelala tudi kranjska Sava, ki se bo v sodelovanju z dirkači trudila ozaveščati motoriste o pravilni izbiri gum in ustreznem obnašanju v naravnem okolju.
4. Skupinske vožnje so veliko bolj opazne
Na fure se nikar ne odpravljajte v večjih skupinah. Že trije motocikli so dovolj glasni, pet je po našem mnenju zgornja meja, večje skupine pa že odločno preobremenijo okolje.
5. Bodite obzirni do sprehajalcev
Če se vam sončna nedelja zdi kot nalašč za skok v naravo, se zavedajte, da niste edini. Izogibajte se področjem, kjer je veliko pohodnikov in sprehajalcev, če pa koga srečate, se peljite mimo s hitrostjo, malce večjo od peščeve. Če bodo ljudje videli, da ste obzirni do njih, vas ne bodo gledali kot največjega sovražnika na tem planetu.
6. Poiščite prostor, kjer nikomur ne boste v napoto
Ne vozite se po travnikih, poljih in brezpotjih. Če je že treba narediti kakšen prehod, pazite na podrast in mlada drevesa ter nežno dodajajte plin, tako da za vami ne bo sledi vrteče se gume. Najdite prostor, kjer ne boste nikogar motili – morda v opuščenem kamnolomu, na neporaščenem terenu pod viadukti ali ob avtocestah, kjer promet preglasi hrup motocikla.
7. Ustavite, pozdravite, recite besedo ali dve ...
Če srečate gozdarja, kmeta ali lovca, ugasnite motocikel, mimoidočega lepo pozdravite in vprašajte, kam vodi pot in ali morda koga motite. S pravim pristopom vas ne bo obravnaval kot kriminalca, čeprav se najdejo tudi jezni in nasilni strici. Zlasti če imajo z enduraši slabe izkušnje, kar jim sploh ne gre očitati. V takem primeru je dovolj pozdrav z varne razdalje.
8. Pozor: kanali za vodo!
Lastnike in oskrbovalce gozdnih poti najbolj razjezi, če jim kdo z grobo gumo uniči kanale za vodo, saj jih je potem treba ročno popravljati. Čez kanale, ki ob nalivih usmerjajo vodo s poti, se peljite s konstantno hitrostjo, torej ne pospešujte.
9. Upoštevajte čase lova
Zelena bratovščina ni ravno zadovoljna, če jim skupinski lov zmoti ropotanje motorja, zato se pozanimajte (skoraj gotovo imate v sorodstvu ali v bližini kakšnega lovca), kdaj imajo t. i. brakade. Navadno se jagri dobivajo vsako nedeljo dopoldne od 1. oktobra pa do konca leta.
10. Ne svinjajte
Planincem znanega pravila Smeti odnesi v dolino bi se morali držati vsi. Plastenka ledenega čaja in folija, v katero je bil zavit sendvič, naj romata v nahrbtnik in v domače smeti. Razmišlja se tudi o uvedbi lovilnih posod za tekočine (motorno olje, hladilna tekočina) iz motorja, ki jih poznamo s cestnih hitrostnih dirk, kar sploh ne bi bilo napačno.
11. Odpravite se v naravo brez motorja
Oči niso narejene, da bi videle sebe, zato med krotenjem enduro stroja morda niti ne opazite, da se do okolice obnašate neprimerno. Večkrat pojdite v naravo peš in v tišini razmislite, kaj bi si mislili o skupini endurašev, ki bi s polnim plinom prihrumela mimo vas. Ali drugače – svoboda posameznika se konča, ko je zaradi njegovega početja kdo prikrajšan. Pa veliko užitkov!
Miran Stanovnik, dirkač
Zanimivo je, da kljub dolgoletnim izkušnjam z endurom nisem doživel niti enega neprijetnega srečanja z lovci, kmetovalci, sprehajalci … Zavedam se namreč, kaj moti in vznemirja mene, ko sem v naravi, in verjamem, da je to ključ do uspeha. Vem, da marsikdo ne pozna zakonodaje podrobno, vendar pa vsak točno ve, kaj je pošteno in kakšno mora biti naše vedenje, če hočemo v nekem okolju živeti v sožitju z drugimi. Zato začnimo najprej iskati rešitve v naših vrstah in ozaveščajmo naše kolege, ki so, roko na srce, včasih res predivji. Če pogledamo malo čez ramo, vidimo, da so se v Nemčiji zelo dobro prijeli poligoni za izobraževanje v enduro vragolijah. Eden takih je tudi v Hecklingenu, ki mu je kanclerka Angela Merkel celo podelila priznanje za prispevek k ohranjanju narave. Torej strnimo vrste in se začnimo zavedati, da se nekateri od nas že pošteno trudimo za naš svetlejši jutri, zato ne podirajmo z zadnjico tega, kar smo z rokami težko prigarali. Srečno!Silvin Vesenjak, predsednik enduro komisije na AMZS Šport in aktiven dirkač
Nekulturni vozniki enduro in kros motorjev, ki spadajo na kros steze, se s preglasnimi dušilci vozijo kjerkoli in kadarkoli in tako delajo škodo kulturnim voznikom. Da lahko tudi mi kaj zahtevamo od države, moramo najprej stvari razčistiti pri sebi in jih postaviti na pravo mesto. Treba si je ustvariti ugled in pridobiti toleranco javnosti. Pokažimo, da motoristi nismo uničevalci narave in brezobzirni divjaki.Se nadaljuje... Naprej »