Kdo ne pozna legendarnih dvo-, tro- in štiribrzincev iz Kopra, ki so prevažali pol Jugoslavije? Ali pa ToRijevih (zamislil si jih je Toni Rifelj) konstrukcijskih mojstrovin s Tomosovimi agregati in miniaturnimi zunanjimi merami? Ja, to so bili stroji, ki smo jih vozili in se na njih učili mehaničnih osnov v najstniških letih, mi pa smo poiskali dva podobna potomca in preizkusili, kateri je boljši v letu 2009.
Hip Hop je moped, zasnovan za raznašanje poštnih pošiljk, kar ni težko opaziti že zaradi barve, če ne zaradi drugega. Močna cevna konstrukcija ter prtljažnika spredaj (zato nenavadna namestitev luči) in zadaj kar kličeta po kovčkih ali torbah, polnih sveže natisnjenih Avto magazinov. Pogonski sklop je mešanica prastarega menjalnika (znan iz serije APN) in nekaj let novejše, a še vedno stare, termične enote, ki jo poznamo iz modelov Colibri in novejših Automaticov.
Vzmetenje je izjemno čvrsto in ne stoka ob polni obremenitvi – smo preizkusili s tremi potniki, Matjaž, ki ga je dva tedna mučil z vožnjo po ljubljanskih robnikih, pa zatrjuje, da je neuničljiv. Svetle strani Tomosa so še zelo dobra kolutna zavora, stransko in centralno stojalo, predal s ključavnico in isker motor, pograjati pa moramo obupen menjalnik (nenatančen, ohlapen, s prostim tekom med vsemi stopnjami), težo in (predvidevamo, da zaradi enojnega vpetja prednjih vilic) slabšo smerno stabilnost pri hitrosti.
Torija je zrisal Slovenec, izdelujejo pa ga na Tajvanu. Poganja ga štiritaktni stroj z menjalnikom, ki od voznika zahteva nekaj privajanja ter pozornosti. Za prestavljanje navzgor je treba vzvod brcniti navzdol in obratno – pri prestavljanju navzdol je treba vzvod prestavljati navzgor, prosti tek pa je povsem v zgornjem položaju. Prve kilometre vožnjo dodatno oteži polsamodejna sklopka, saj ročice za sklopko ni, speljemo pa tako, da preprosto prestavimo v prvo prestavo in dodamo plin.
Ker je naš center za upravljanje okončin vajen, da pred prestavljanjem stisnemo sklopko, je postavitev zavorne ročice na levi strani (torej tam, kjer je po navadi sklopka) sila neugodna. Še sreča, da par bobnastih zavor ni bog ve kako močan, zato stisk zavore namesto sklopke ni nevaren. Hecen in dokaj nepotreben detajl so lučke, ki kažejo trenutno prestavo – tako in tako so slabo vidne.
V nasprotju s Tomosom 50-kubični mlinček brni v štiritaktni melodiji, zato je treba v posodo za gorivo točiti le neosvinčeni bencin, pri Tomosu pa se je treba igrati z dodajanjem dveh odstotkov olja. Tori je varčnejši: požrl je 2,3 litra na sto kilometrov, Tomos pa tri deci več. Koprski izdelek je v prednosti zaradi manjšega predala in boljše končne izdelave (nekaj detajlov pri Toriju je res cenenih), brez težav pa pri testu ni šlo – strgala se je pletenica merilnika hitrosti. Se pač zgodi – smo vajeni še iz osnovnošolskih let ...
Tomosovega Hip Hopa na prvo mesto nismo postavili iz lokalno-patriotskih razlogov ('made in Koper'), ampak preprosto zato, ker je kot celota bolje zasnovan in izdelan, čeprav z nekaj 'kiksi'. Predvsem pa je treba vedeti, da za enak denar, kot zahtevajo za ta dva mopeda, danes lahko dobite soliden 50-kubični skuter. Če bi Hip Hopa in Masterja postavili vštric štirim skuterjem, testiranim v 20. številki Avto magazina, bi po vsej verjetnosti končala na repu lestvice, ampak ... Moped ima vseeno prednosti: popraviti ga zna vsak garažni mojster, potem ko ga zvrnete v graben, pa sta dovolj že kladivo in čopič, pomočen v barvo, ki vam je ostala od 'štrihanja' ograje.
Se nadaljuje... Naprej »